Poletje marsikateremu psu spremeni običajno rutino. Zaradi visokih temperatur so sprehodi krajši, aktivnosti je manj, več časa pa preživijo v senci in počivajo.
Ko se temperature spustijo, pa se pogosto zgodi ravno obratno. Spet se odpravimo na daljše sprehode, pohode, teke, izlete in druge aktivnosti. Pes je vesel, da je zunaj, in pogosto se zdi, kot da bi želel nadoknaditi vse poletne dni, ko je bilo prevroče za več gibanja.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da želja po aktivnosti ni vedno enaka telesni pripravljenosti.
Tudi pes, ki je zelo motiviran za gibanje, lahko pretirava.
Po drugi strani pa so nekateri psi aktivni celo poletje – veliko plavajo, tečejo, hodijo in se igrajo. Pri njih se lahko posledice preobremenitve pokažejo šele po daljšem obdobju aktivnosti.
Kako torej prepoznamo, da je bilo gibanja za našega psa preveč?
1. Težje vstaja po počitku
Eden prvih znakov, ki ga lahko opazimo, je sprememba pri vstajanju.
Pes, ki je po aktivnosti bolj utrujen, bo morda nekaj časa počival in nato normalno vstal ter nadaljeval svoj dan.
Če pa po počitku težko vstane, je izrazito tog ali potrebuje več časa, da se začne normalno gibati, je to lahko znak, da je bila obremenitev zanj prevelika.
Posebej pomembno je, če tega pri njem običajno ne opažamo.
2. Naslednji dan je manj aktiven
Pri ocenjevanju, ali je bila aktivnost primerna, ne opazujmo samo psa med samim sprehodom.
Pomembno je tudi, kakšen je nekaj ur kasneje in naslednji dan.
Pes je lahko med pohodom ali igro videti popolnoma navdušen, naslednje jutro pa nima običajne želje po sprehodu, se pogosto ustavlja ali večino časa preživi leže.
Po intenzivni aktivnosti je nekaj dodatnega počitka normalnega. Če pa je sprememba izrazita ali traja dlje časa, je vredno razmisliti, ali je bila obremenitev prevelika.
3. Pojavi se šepanje ali sprememba načina hoje
Šepanje je eden bolj očitnih znakov, da nekaj ni v redu.
Včasih pa sprememba ni tako očitna. Pes lahko začne hoditi počasneje, delati krajše korake, manj obremenjevati eno nogo ali spremeniti način teka.
Takšne spremembe lahko kažejo na bolečino ali preobremenitev mišic, kit ali sklepov.
Tudi blagega šepanja ne smemo avtomatsko pripisati temu, da je pes “pač malo pretiraval”.
Če se šepanje ponavlja, traja ali se stopnjuje, je potreben veterinarski pregled.
4. Začne se izogibati določenim gibom
Psi nam pogosto zelo dobro pokažejo, katero gibanje jim ni prijetno.
Morda nenadoma ne želi več skočiti v avto, na kavč ali po stopnicah. Morda se ne želi več igrati na način, ki ga je prej oboževal, ali pa se pri določenem gibu ustavi.
Če se takšna sprememba pojavi po večji aktivnosti, je lahko razlog bolečina ali nelagodje.
Pomembno je, da psa ne silimo v gibanje samo zato, ker ga je prej brez težav izvajal.
5. Po aktivnosti se preprosto ne obnaša kot običajno
Vsak pes ima svoj normalen način gibanja in obnašanja.
Nekateri po dolgem sprehodu dve uri prespijo. Drugi so tudi po večji aktivnosti še vedno pripravljeni na igro.
Zato ni enega univerzalnega pravila, koliko utrujenosti je “normalno”.
Če je vaš pes običajno aktiven, po aktivnosti normalno je, pije, vstaja in se giblje, potem pa je nenadoma izrazito miren, tog ali se noče premikati, je to sprememba, ki jo je vredno vzeti resno.
Zakaj se težave pogosto pokažejo šele po aktivnosti?
Med samo aktivnostjo lahko psa žene motivacija in navdušenje. Še posebej pri psih, ki zelo uživajo v teku, igri ali plavanju, je lahko težko prepoznati trenutek, ko je bilo aktivnosti že dovolj.
Poleg tega se lahko posledice preobremenitve pokažejo z zamikom.
Zato je pomembno, da psa ne ocenjujemo samo po tem, koliko je pripravljen narediti, ampak tudi po tem, kako se njegovo telo odzove na obremenitev.
Jeseni bodimo še posebej pozorni na postopno povečanje aktivnosti
Po poletju je to še posebej pomembno.
Če je pes zaradi vročine več tednov hodil na krajše sprehode, nato pa ga ob prvih hladnejših dneh odpeljemo na večurni pohod, je to precejšen preskok v obremenitvi.
Tudi če je pes pohod z veseljem opravil, njegovo telo morda še ni pripravljeno na takšno količino aktivnosti.
Zato je bolje začeti z nekoliko krajšimi sprehodi in jih postopoma podaljševati.
Enako velja za tek, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in pasje športe.
Ne povečujmo trajanja, intenzivnosti in pogostosti aktivnosti hkrati.
Kaj pa psi, ki so bili aktivni celo poletje?
Pri njih je zgodba nekoliko drugačna.
Če je pes celo poletje veliko plaval, tekel, hodil na dolge sprehode ali se intenzivno igral, se lahko preobremenitve kopičijo.
V takem primeru ni nujno, da bomo opazili eno veliko poškodbo. Lahko gre za manjše spremembe, ki se ponavljajo:
- občasno šepanje po aktivnosti,
- večja togost naslednje jutro,
- manjša želja po gibanju,
- izogibanje določenim gibom,
- daljši čas regeneracije po aktivnosti.
Če se ti znaki ponavljajo, jih ni dobro ignorirati samo zato, ker je pes sicer videti vesel in aktiven.
Posebej previdni pri starejših psih in psih s preteklimi poškodbami
Pri starejših psih ter psih z artritisom, težavami s sklepi, hrbtenico ali preteklimi poškodbami je lahko toleranca na nenaden porast aktivnosti manjša.
To ne pomeni, da se morajo izogibati gibanju.
Ravno nasprotno – ustrezno gibanje je pomemben del ohranjanja mišične mase, gibljivosti in kakovosti življenja.
Pomembno pa je, da je aktivnost prilagojena njihovim trenutnim sposobnostim in da jo povečujemo postopoma.
Kaj storiti, če opazimo znake preobremenitve?
Če je pes po aktivnosti samo nekoliko bolj utrujen, mu omogočimo dovolj počitka in naslednji dan nekoliko zmanjšamo obremenitev.
Če pa opazimo šepanje, izrazito togost, bolečino, težave pri vstajanju ali druge spremembe v gibanju, aktivnosti ne povečujemo v upanju, da se bo pes “razhodil”.
Če se znaki ne izboljšajo, se ponavljajo ali se stopnjujejo, je priporočljiv veterinarski pregled.
Pri težavah, povezanih z gibanjem, lahko veterinarski fizioterapevt dodatno oceni gibanje, mišično moč, gibljivost in način obremenjevanja ter pomaga pripraviti primeren načrt vračanja k aktivnosti.
Gibanje naj bo prilagojeno telesu, ne samo želji po aktivnosti
Psi pogosto ne poznajo svoje meje.
Če bi bilo odvisno samo od njih, bi nekateri tekli, plavali in se igrali, dokler ne bi omagali.
Naša naloga je, da prepoznamo, kdaj je aktivnosti dovolj.
Še posebej po obdobju manjše aktivnosti ali po zelo aktivnem poletju spremljajmo svojega psa tudi po aktivnosti in naslednji dan.
Kajti najboljši pokazatelj, ali je bila aktivnost primerna, ni vedno to, koliko je pes zmogel.
Pomembno je tudi, kako se po njej počuti. 🐾
Avtor: Pia Kvas Lapkovski, dr.vet.med.