Poletje počasi odhaja. Dnevi so krajši, temperature prijetnejše, mi pa se z našimi psi ponovno veselimo daljših sprehodov, teka, pohodov in treningov.
Poleti je marsikateri pes zaradi visokih temperatur nekoliko manj aktiven. Spremeni se dnevna rutina, sprehodi so krajši, več časa namenimo počitku in aktivnosti pogosto prestavimo na zgodnje jutro ali poznejši večer. In prav je tako – v vročini moramo biti pri obremenitvah še posebej previdni.
Ko pa se temperature spustijo, se hitro zgodi, da želimo z aktivnostmi nadaljevati tam, kjer smo spomladi končali.
Tukaj pa je dobro narediti majhen korak nazaj.
Če je bil vaš pes več tednov manj aktiven, njegovo telo morda ni več pripravljeno na enako količino in intenzivnost aktivnosti kot pred poletnim premorom. Mišična moč, vzdržljivost, koordinacija in toleranca na obremenitev se lahko v obdobju manjše aktivnosti zmanjšajo.
Zato tudi pri psih velja podobno kot pri ljudeh: po premoru se je k aktivnosti bolje vrniti postopoma.
Zakaj je nenaden skok v aktivnosti lahko problem?
Predstavljajte si psa, ki je bil čez poletje vajen krajših sprehodov, nato pa se septembra nenadoma odpravi na dvourni pohod ali prvi intenziven agility trening.
Čeprav je pes navzven videti popolnoma zdrav in navdušen nad aktivnostjo, njegovo telo morda še ni pripravljeno na takšno obremenitev.
Pri večjih in nenadnih obremenitvah se poveča možnost preobremenitve mišic, kit, vezi in sklepov. Še posebej moramo biti previdni pri psih, ki so starejši, imajo pretekle poškodbe ali pa se ponovno vračajo v športno aktivnost.
Navdušenje vašega psa zato ni vedno najboljši pokazatelj, koliko aktivnosti njegovo telo trenutno zmore.
Na katere znake bodite pozorni?
Pes nam pogosto zelo jasno pokaže, da je bila aktivnost zanj prevelika – le pravočasno moramo prepoznati te znake.
Bodite pozorni na:
- šepanje ali spremembo načina hoje,
- okorelost po aktivnosti ali po počitku,
- težje vstajanje,
- obotavljanje pri skakanju v avto ali na kavč,
- težave pri hoji po stopnicah,
- hitrejšo utrujenost kot običajno,
- manjšo pripravljenost za gibanje ali igro,
- spremembe v vedenju po aktivnosti,
- občutljivost ali nelagodje ob dotiku določenega dela telesa.
Pomembno je, da ne čakamo vedno na izrazito šepanje. Že manjša sprememba v gibanju ali vedenju je lahko znak, da je bila obremenitev za psa prevelika.
Kako se varno vrniti k aktivnosti?
Najpomembnejše je, da aktivnost povečujemo postopoma in glede na posameznega psa.
1. Začnite nekoliko bolj umirjeno
Če je bil pes poleti bistveno manj aktiven, ne pričakujmo, da bo prvi jesenski pohod enako dolg kot pred poletom.
Začnite z aktivnostjo, ki jo pes trenutno dobro prenaša, nato pa jo postopoma povečujte.
Pri tem ni pomembno samo trajanje sprehoda, ampak tudi intenzivnost. Mirna hoja in tek nista enaka obremenitev, prav tako ne navaden sprehod in agility trening.
2. Ne pozabite na ogrevanje
Pred intenzivnejšo aktivnostjo je pomembno, da telo postopoma pripravimo na večjo obremenitev. Ogrevanje lahko vključuje nekaj minut umirjenega gibanja, postopno povečanje tempa ter določene pripravljalne vaje, s katerimi aktiviramo mišice, sklepe in koordinacijo.
Pri športnih psih je ogrevanje še posebej pomembno, saj želimo telo pripraviti na specifične obremenitve, ki sledijo.
3. Aktivnosti naj bodo raznolike
Ni treba, da je vsak sprehod dolg in intenziven.
Hoja, počasnejši vzponi, plavanje, vaje za ravnotežje, koordinacijo in moč – vse to lahko vključimo v primerno zastavljen program.
Raznolika aktivnost pomaga razvijati različne telesne sposobnosti in hkrati preprečuje, da bi telo vedno znova obremenjevali na enak način.
4. Upoštevajte podlago in okolje
Jeseni se pogosto srečujemo z mokrimi in spolzkimi površinami. Mokra trava, listje, blato ali spolzka tla lahko povečajo možnost zdrsa in s tem nenadnih obremenitev mišic in sklepov.
Pri vračanju v bolj intenzivno aktivnost zato ni pomembno samo koliko se pes giblje, ampak tudi kje in kako.
5. Poslušajte svojega psa
Vsak pes je drugačen.
Na njegovo sposobnost vračanja k aktivnosti vplivajo starost, telesna pripravljenost, pasma, telesna teža, pretekle poškodbe, morebitne bolezni in tudi vrsta aktivnosti.
Zato ne obstaja ena sama številka ali pravilo, ki bi bilo primerno za vse pse. Pri enem bo povečanje aktivnosti potekalo zelo hitro, pri drugem pa bo potrebnih več tednov postopnega vračanja.
Kaj pa, če je imel pes v preteklosti poškodbo?
Pri psu, ki je že imel poškodbo mišice, vezi, sklepa ali hrbtenice, je pri vračanju k večji aktivnosti potrebne še nekoliko več previdnosti.
Pes je lahko navzven videti popolnoma normalen, vendar pa lahko še vedno obstajajo razlike v mišični moči, koordinaciji ali načinu gibanja.
Prav zato je lahko ocena gibalnega sistema pred začetkom nove športne sezone zelo koristna.
Kdaj je pravi čas za obisk fizioterapevta?
Če pri svojem psu opazite spremembo v gibanju, okorelost, težave pri vstajanju, skakanju ali stopnicah, je smiselno ukrepati čim prej.
Prav tako je pregled smiseln pri psih, ki se po daljšem premoru vračajo v agility, tek, pohodništvo ali druge zahtevnejše aktivnosti.
Pri fizioterapiji ne gre vedno samo za rehabilitacijo po poškodbi. Pomemben del je tudi ocena gibanja, prepoznavanje morebitnih težav in priprava telesa na obremenitve, ki ga čakajo.
Cilj ni, da psa čim hitreje vrnemo na polno aktivnost. Cilj je, da ga tja vrnemo varno.
Če niste prepričani, ali je vaš pes pripravljen na jesensko sezono aktivnosti, se lahko oglasite pri FLEXFIZIO. Z oceno gibanja in gibalnega aparata lahko preverimo, kako je vaš pes pripravljen na večje obremenitve in ali potrebuje pri vračanju k aktivnosti dodatno podporo.
Ker je veliko lažje preprečiti preobremenitev, kot kasneje rehabilitirati poškodbo.
Avtor: Pia Kvas Lapkovski, dr.vet.med.