Ko lastnikom omenim besedo artritis, jo večina poveže s starostjo.
»Saj je že star, normalno da težje vstane.«
Pa je to res normalno?
Ne. Bolečina ni normalna – niti pri starostnikih.
Artritis (najpogosteje govorimo o osteoartritisu) je kronična, progresivna bolezen sklepov. To pomeni, da se spremembe razvijajo počasi, sčasoma napredujejo in brez ustrezne podpore povzročajo vedno več težav.
Kaj se pri artritisu dogaja v sklepu?
Zdrav sklep ima gladek hrustanec, ki omogoča mehko in neboleče gibanje.
Pri artritisu pa se začne ta hrustanec postopoma obrabljati.
To povzroči:
- vnetje v sklepu,
- zmanjšano količino sklepne tekočine,
- zadebelitev sklepne ovojnice,
- nastanek kostnih izrastkov,
- bolečino in
- zmanjšano gibljivost.
Ker je proces počasen, ga lastniki pogosto dolgo ne opazijo. Žival se prilagaja, manj skače, manj teče, več počiva. Gibanje postane bolj previdno.
In tako se začne začaran krog:
bolečina → manj gibanja → izguba mišične mase → še večja obremenitev sklepa → še več bolečine.
Ali je artritis samo bolezen starejših živali?
Ne.
Res je, da se pogosteje pojavlja pri starejših psih in mačkah, vendar ga vidimo tudi pri mlajših živalih – predvsem po poškodbah, operacijah ali pri prirojenih ortopedskih težavah (npr. displazija kolkov ali komolcev).
Artritis ni »starost«.
Je bolezenski proces.
Starost sama po sebi ne boli. Boli pa lahko degenerativna sprememba v sklepu.
Artritis je progresiven – ampak to ne pomeni, da ne moremo pomagati
Pomembno je razumeti eno stvar:
artritisa ne moremo popolnoma pozdraviti, lahko pa zelo uspešno obvladujemo njegove posledice.
Z zgodnjim ukrepanjem lahko:
- zmanjšamo bolečino,
- izboljšamo gibljivost,
- ohranimo mišično maso,
- upočasnimo napredovanje sprememb,
- izboljšamo kakovost življenja.
In tukaj ima zelo pomembno vlogo fizioterapija.
Na Flexfizio pogosto vidim pse, ki so »samo malo počasnejši«, pa se izkaže, da jih že dolgo boli. Ko jim pomagamo zmanjšati bolečino in ponovno vzpostaviti pravilno gibanje, lastniki pogosto rečejo:
»Nisem vedela, da se je tako dolgo prilagajal.«
Živali nam bolečine ne povedo.
Nam jo pokažejo – če jo znamo prepoznati.
Če pa pri svojem psu ali mački opažate spremembe v gibanju, počasnejše vstajanje ali manjšo željo po aktivnosti, tega ne pripisujte samo starosti.
Včasih je to prvi znak, da sklep potrebuje pomoč.
Avtor: Pia Kvas Lapkovski, dr.vet.med.
One Response