Rokovanje s psom, ki ima poškodbo hrbtenice ali ohromljene zadnje noge, zahteva veliko potrpežljivosti, nežnosti in razumevanja. Tak pes se lahko počuti ranljivo, prestrašeno ali boleče, zato je zelo pomembno, da ga obravnavamo premišljeno in varno. V nadaljevanju so praktični nasveti, ki skrbnikom pomagajo zmanjšati stres pri psu – in pri sebi.
1. Ustvari okolje, kjer se pes počuti varno
Pes, ki ne more premikati zadnjih nog, pogosto izgubi občutek nadzora nad svojim telesom. To lahko povzroča stisko in posledično agresijo. Pomembno je, da ima:
- mehko, nedrsečo podlago (da se ne poškoduje pri premikanju),
- omejen, miren prostor, kjer ga drugi ne motijo,
- udoben kotiček, v katerega se lahko zavleče.
Varno okolje zmanjša potrebo po obrambi in posledično agresivne odzive.
2. Rokuj počasi, napovedano in predvidljivo
Nenadni premiki lahko sprožijo bolečino ali strah. Zato vedno:
- napovej dotik (nežno nagovori psa, najprej se dotakni prednjega dela telesa),
- premikaj zadnji del telesa zelo počasi, vedno enakomerno,
- dviguj samo če je nujno, nikoli na silo.
Pri teh psih je ključno, da se nikoli ne počutijo presenečene.
3. Podpiraj celo telo, ne samo zadnji del
Ko psa prenašaš ali premikaš:
- eno roko uporabi za prsni koš,
- drugo pa za boke ali zadnji del telesa,
- vedno dvigaj telo kot celoto, da se hrbtenica ne zvija.
Nepravilen dvig lahko poveča bolečino ali poslabša poškodbo, zato je pravilna tehnika ključna.
4. Izogibaj se pritiskanju na boleča ali občutljiva mesta
Psi s poškodbo hrbtenice pogosto ne marajo dotika:
- zadnjih nog,
- kolkov,
- spodnjega dela hrbta,
- korena repa.
Če se temu delu ne moreš izogniti (npr. pri čiščenju), delaj:
- zelo počasi,
- z majhnimi, nežnimi premiki,
- z odmori, ko vidiš, da je pes napet ali zaskrbljen.
5. Uporabi pripomočke za lažje premikanje
Prav pridejo:
- oprsnica s trakom za dvigovanje,
- prilagojeno nosilo za zadnji del,
- brisača kot improvizirana opora pod trebuhom,
- transportni voziček,
- pasji voziček (če ga pes uporablja).
Ti pripomočki zmanjšajo fizične bolečine in občutek ogroženosti.
6. Ne silite socialnega stika
Hromi psi so pogosto bolj občutljivi, zato jim daj:
- prostor pred drugimi psi,
- čas, da se sprostijo, preden jih pomakneš ali dotakneš,
- možnost, da oni začnejo interakcijo.
Siljenje v stik lahko sproži stres in agresijo.
7. Med rokovanjem opazuj signale nelagodja
Znaki, da je psu preveč:
- cmokanje ali lizanje smrčka,
- napet vrat ali hrbet,
- zehanje,
- obračanje glave stran,
- renčanje,
- tresenje.
Ko opaziš prve znake, naredi premor. Ne čakaj, da pride do ugriza.
8. Vzpostavi rutino
Psi s telesnimi omejitvami se bolje počutijo, kadar vedo, kaj sledi.
Poskusi:
- hranjenje ob istem času,
- redno praznjenje mehurja ali črevesja (če je potrebna pomoč),
- rutino nege in terapij,
- predvidljive premike in dvige.
Stabilnost zmanjšuje stres in obrambno vedenje.
9. Sodeluj z veterinarjem ali fizioterapevtom
Strokovnjak ti lahko pokaže:
- pravilne tehnike dvigovanja,
- masaže ali raztezanja, ki ne povzročajo bolečine,
- vaje, ki ohranjajo gibanje in zmanjšujejo nelagodje,
- načine obvladovanja agresije, ki temeljijo na razumevanju, ne na kaznovanju.
Pravilna rehabilitacija pogosto močno zmanjša neprijetne občutke, ki sprožajo agresijo.
10. Bodi potrpežljiv – in ne pozabi na čustveno plat
Pes, ki je izgubil nadzor nad delom svojega telesa, je v izjemno ranljivem položaju.
Potrebuje:
- razumevanje,
- nežnost,
- stabilnost,
- čas.
Tudi če pes včasih reagira obrambno, to ne pomeni, da te ne mara – pomeni le, da se boji za svojo varnost.
Avtorica: Pia Kvas Lapkovski, dr.vet.med.